»Če povzamem protokol, po katerem ocenjujemo stanje posameznega drevesa, nas najprej zanima njegova vitalnost. Pozorni smo na barvo listov, gostoto krošnje, rast vejic, drevo pregledamo od korenin prek debla vse do krošnje in ocenimo rastne značilnosti, ki so jih včasih imenovali tudi napake. Za vsako od teh ocenimo, ali bi lahko v določenem času privedla do poškodbe, na primer, kaj bi se zgodilo, če bi se odlomila večja veja. Pregledamo tudi okolico drevesa in kaj bi tak dogodek lahko potegnil za seboj. Na tej osnovi predlagamo ukrepe za izboljšanje stanja.«
»Negovati drevesa, ne le poškodovana, pomeni, da jih čim dlje poskusimo ohraniti v čim boljšem stanju. Ni pomembno le obrezovanje krošnje, k negi drevesa spada tudi sajenje, zalivanje, gnojenje, vezava ali opora krošnje, zaščita dreves med gradbenimi procesi, izboljšanje rastišča in še kaj.«
»Gre za stara drevesa, ki v krošnjah niso bila negovana.«
»Ugotovili smo, da je za nekaj mesecev stanje obvladljivo. Podjetja so povedala, da lahko dodatno sprejmejo od 14.000 to 15.000 ton odpadkov.«
»Gorelo je sicer predvsem pri tleh, požar pa se ni razširil v krošnje. Tako je zgorelo zelo malo dreves.«
»To je potrditev tega, kaj lahko naredimo samo v tednu dni, pomislite, kaj lahko naredimo v prihodnjih mesecih.«
»Resnično želimo narediti vse, da zaščitimo ta drevesa, stara od 2000 do 3000 let.«
»Karanten je od spremembe protokola seveda manj, ampak problem je v tem, da se utapljamo v administraciji. Moramo spremljati in voditi evidence, kdo od učencev in učiteljev se mora dnevno testirati.«
»Vzorci so zelo zanimivi, po celotni severni Sloveniji, od Posočja do Prekmurja, so uničena posamezna drevesa, šopi dreves, ponekod od pol hektara do 20 hektarov velike polomije.«
»Vegetacija ni tako napredovala kot na primer lani, razvoj dreves je nekoliko zadaj, lahko rečemo 10 ali pa celo 14 dni, kar pomeni, da drevesa niso tako občutljiva.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju